Otroški parlament 2014-2015

Otroški Parlament je iniciativa ZPMS, ki ima na OŠ Bičevje že skoraj kultno tradicijo. Kot lansko šolsko leto, se nam je tudi letos uspelo z predstavnikom naše šole, spet udeležiti prav vseh stopenj debatiranja med delegati iz vse Slovenije.

Okoli konca oktobra je na šoli potekalo prvo zasedanje Šolskega Otroškega Parlamenta OŠ Bičevje, ki ga zaradi prevelike mnenjske razlike ne obravnavamo kot izredno konstruktivnega. Kljub vsemu pa smo intenzivno predebatirali prav vse podteme na glavno temo, ki se je letos glasila »Izobraževanje in poklicna orientacija«.

Zaradi dejstva, da delegati ŠOP OŠ Bičevje še nismo uspeli sprejeti potrebnih sklepov in predlogov, tako kot tudi možnih resolucij na problematiko podtem, je bil predsednik ŠOP zavezan ponovno sklicati delegate na ponovno zasedanje. Tokrat pa nam je šlo malce bolje, saj smo naš fokus usmerili predvsem na manjkajoče in prav tako zahtevane resolucije, ki so potrebne za napredovanje ideje na nadaljnje stopnje sistema Otroškega Parlamenta. Po petih urah močnega »možgačkanja«, kot bi temu rekla naša čudovita mentorica, Alenka Fajfar Gnezda, smo na mrzel novembrski dan le uspeli doseči skupni glas.

S sprejetimi sklepi (med drugim tudi Tržnica poklicev), smo se štirje demokratično izvoljeni delegati (trije zares izvoljeni – Alja Kregar, Ida Ključevšek, Tara Mlekuž; četrti je bil predsednik delovnega predsedstva na območnem nivoju – Jaka Smrekar) odpravili na naslednjo postojanko – Območni Otroški Parlament, ki ga je letos organizirala…. Prav naša šola! Torej se nam prav daleč ni bilo potrebno odpravljati.

Debatiranje je bilo po pričakovanjih intenzivno, naš glavni nasprotnik ni bila sosedska stranka, temveč neusmiljeni čas. Stalno nas je lovil. In kot da to ne bi bilo kot samostojno dejstvo zadostujoče – saj smo imeli mladi marsikaj za povedati – so se predstavitve resolucij oz. projektov zavlekle v nekonstruktivne prestavitve posameznih šol. To je predsednik, Jaka Smrekar, dokaj ostro prekinil, saj je vodstveni komite moral držati korak z zelo omejenim časom za debato in realno uro. Kljub nesimpatični potezi predsednika nekaterim šolam in njihovim delegatom, je bil Območni Otroški Parlament regije Vič-Rudnik voden s strukturo in na koncu bil pripeljan tudi do kar pozitivnega izida, upoštevajoč vse zaplete med samim zasedanjem.

S tem je bila območna stopnja zaključena in naš predlog za temo prihodnjega leta »Tabuji moderne družbe« se je uspel uvrstiti na naslednjo stopnjo – Mestni Otroški Parlament. Letos sta se ga udeležila dva delegata naše šole, in sicer: Jaka Smrekar (ponovno v vlogi predsednika zasedanja) in Ida Ključevšek (ponovno v vlogi aktivnega delegata).

Otr_parlametn-2014-150001 Otr_parlametn-2014-150002 Otr_parlametn-2014-150003

Predlogi akcij za parlament 2013/14

Predlogi akcij za šolski parlament

 

PRVA AKCIJA

Naziv akcije: Greh se pove, grešnika pa ne

Cilj akcije: izmenjava kritike med učenci in učitelji, boljše sodelovanje med učenci in učitelji.

Aktivnost – kratek opis: dve zbiralni mesti, kjer učenci in učitelji oddajajo sporočila s kritiko na določena vedenja, ki niso primerna. Za preprečitev morebitnih izkoriščanj akcije za žaljive namene posameznikov, se sporočila pred akcijo pregledajo. Ko so se na zbiralnih mestih sporočila nakopičijo, se prične akcija. Organizira se sestanek za vse, ki so pripravljeni sodelovati. Sestanek ne bi bil obvezen, je pa zaželena čim večja udeležba, saj le tako lahko pripomoremo k boljšem sodelovanjuin odnosi med mentorji (učitelji) in učenci.

Predvideni zaključek akcije:

Boljši odnosi med mentorji in učenci.

 

DRUGA AKCIJA

 

Naziv akcije: Participacija mladih v svetu odraslih

Cilj akcije:demokratična možnost sodelovanja učencev (tako imajo možnost sodelovati o spremembah šolskih zadev, ki se nanje navezujejo).

Aktivnost – kratek opis:

S postopkom lahko začnemo šele, ko zberemo dovolj resne ideje oz. ideje, ki imajo potencial in so uresničljive. Idejo/e lahko predlaga kdorkoli. Nato pa se jo posreduje razrednemu predstavniku šolske skupnosti ali razredniku. Ta bo nato idejo predlagal za debato na sestanku šolske skupnosti in v primeru, da se ideja ugotovi za ustrezno in zmožno uresničitve, se prične postopek glasovanja. Glasovanje se izvaja na razrednih urah razredne stopnje (6.-9. razred), kjer razrednik zbere glasove, ki so anonimni. Glasove se prešteje na sestanku šolske skupnosti. Rezultate glasovanja nato posredujemo na sestanek sveta šole, kjer nato idejo zavrnejo/potrdijo. Če je ideja dokončno potrjena se prične uresničevati.

Preden je ideja realizirana lahko traja, za hitrejšo realizacijo pa je zaželena pomoč aktivih učencev.

Primeri tem glasovanja: ND, ŠD, KD, šolska prehrana, druge ideje

Skica postopka: Ideja à Šolska skupnost à glasovanje à svet staršev à uresničitev

Predvideni zaključek akcije:

Končan postopek glasovanja(uresničitev idej/e), ki je naveden zgoraj. Akcija se lahko organizira večkrat.

Območni parlament 2012/13

Ugotovitve in sklepi sprejeti na Šolskem OP na temo Odraščanje:

1. Samostojnost in odgovornost

– Večina ne želi odrasti in s tem sprejeti odgovornosti, ki jih imajo odrasli

– Odgovornost à Sprejeti posledice svojih dejanj in se odločati ter razmišljati s svojo glavo, včasih pa je nujno prevzeti odgovornost.

– Samostojnost à Samostojnost se razvija skozi leta, motivacijo in iz izkušenj, ki

nam omogočajo manjšo odvisnost od pomoči drugih.

 

2. Strahovi ob odraščanju

Večina predstavnikov (naše) šole se boji odrasti, zaradi vedno večjega

sprejemanja odgovornosti in drugih razlogov kot so morebitni neželen

poklic, slaba plača, ne izpopolnjevati pogojev za zaželeno izobrazbo, itd.

 

3. Samozavest

– V odraščanju se razvija, glavni vpliv na razvijanje samozavesti so starši,

boljši prijatelji, nato pa tudi širša družba oz. ostali.

– Samozavest à Biti neobremenjen s svojo podobo in osebnostjo, kar

vodi v sproščenost in hitro prilagajanje različni družbi

– Ob pomanjkanju samozavesti lahko pride do slabega počutja ali huje

do bolezni in samo-škodovanju

– V primeru, da je samopodoba nerealna pa se lahko posameznik razvije v

sebičnega, razvajenega, samovšečnega osebka, ki ne spoštuje drugih

– Če uživamo alkohol ali druge droge se za krajši čas počutimo mnogo bolj

samozavestno

 

4. Spolnost

– Starejši učenci à Zanimanje, radovednost in le malce sramežljivo debatiranje

ob temi

– Mlajši učenci à Zelo sramežljivi, zmedeni in še nezreli za resen pogovor o

spolnosti

– Spolnost à Intimen, ljubezniv (z izjemo morebitnega posilstva) odnos med

dvema posameznikoma

– Zaradi predsodkov so lahko homoseksualni pari diskriminirani in zaničevani

– Na spolnost zelo vpliva samopodoba in samozavest

 

5. Starši

Lastnosti in načine vzgoje staršev v našem odraščanju smo razdelili na:

àPozitivne

– Deljenje izkušenj in znanja

-Preskrba z osnovnimi potrebami

– Vzbujajo občutek varnosti

– Vplivajo na razvijanje naših spretnosti (motivacija, itd.)

à Negativne

– Nelagodje

– Občutek izolacije, zaradi prekomerne zaščite

– Ignoriranje in neupoštevanje naših želj in odločitev

– Morebiten slab vpliv na naš razvoj

 

6. Vrednote v odraščanju

– Vrednota à lastnost, ki nam veliko pomeni

– Trajne vrednote à spoštovanje, zaupanje, odgovornost, vljudnost, sreča

– Vrednote v trenutku à Izobrazba(ocene?), prijateljstvo, počitek, hrana

 

Arhiv 1999 – 2012

21. Mestni otroški parlament 2011/12
JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ?

22. mestni otroški parlament je potekal v četrtek, 9. februarja 2012 v veliki dvorani Mestne občine Ljubljana.

Parlament je bil organiziran tako, da smo bili razdeljeni v območja in sicer na Bežigrad, Center, Moste, Šiško in Vič. Posedli smo se na določene sedeže in počakali, da se začne otroški parlament. Začel se je z nastopom glasbene skupine OŠ Ketteja in Murna. Zapeli so nam dve pesmi Dan ljubezni in Rollin in the deep. Po končane nastopu je v dvorano prišlo delovno predsedstvo – pet srednješolcev, ki so vodili parlament. Sledila sta uvodna govora Ane Kozin, ki je zelo pomembna za otroški parlament in gospoda Aleša Čerina, ki je podžupan občine Ljubljana. Za tem pa je imela pozdravni nagovor še predsednica MZPM Ljubljana gospa Andreja Černič Anžur.

Po končanem govoru so sledila poročila podtem. Poročevalci so prebrali pet poročil, ki so jih sestavila posamezna območja. Po vsakem poročilu je sledila razprava. Tukaj smo zastavljali vprašanja, nanje odgovarjali in poizkušali najti skupno stališče. Nato smo se vrnili v veliko dvorano in delovno predsedstvo nam je predstavilo skupno poročilo. O njem smo razpravljali in ga potrdili za regijski in nacionalni otroški parlament. Predstavili so nam teme za naslednji otroški parlament, predstavnike mestne otroške vlade ter delegata iz vsakega območja za regijski in nacionalni otroški parlament. Zelo sem vesela in hvaležna, da sem dobila priložnost zastopati našo šolo na zelo pomembnem področju, kot je otroški parlament.

Zala Vezenšek, 8.a

Povzetki Mestnega otroškega parlamenta

Junaki, idoli in vzorniki imajo na vsakega izmed nas močan vpliv. Ta vpliv je lahko tako negativen, kot pozitiven. Veliko vlogo pri podajanju informacij o vseh treh pa imajo mediji. Junaki so ljudje, ki delajo oz. so naredili neko dobro dejanje. V zameno za njihovo dobrosrčnost pa ne zahtevajo uslug, kot so na primer medijska uveljavljenost ter denarne nagrade. Zaradi svojih junaških del pri ljudeh zbudijo občudovanje, ki pa ga ne izrabljajo. So medijsko manj izpostavljeni, zato jih poznamo le malo, vendar se kljub temu po njih zgledujemo.

Idoli so največkrat znane osebnosti, ki so nam všeč zaradi svojega izgleda oz. uspeha. Največkrat želimo posnemati njihov videz, ki je v naših glavah naslikan kot nek ideal. Kako močno vplivajo na nas, je odvisno od naše samopodobe. Ker pa jih medijski svet prikazuje kot popolne osebe, nam največkrat dajejo le negativna sporočila, saj zaradi malikovanja pozabimo na svoj pravi jaz in živimo življenje nekoga drugega.

Vzornik je oseba, katero poznamo zelo dobro. Kot vzor si jo izberemo zaradi njenih pozitivnih vrednot, ki jih sami močno spoštujemo. Na nas imajo pozitiven vpliv, kajti sami dobro poznamo njihove slabe in dobre lastnosti, ki jih znamo ločiti in tako presoditi kaj je prav in kaj ne. Dandanes vrsto mladim neka oseba predstavlja tako junaka, idola kot vzornika. Tako ugotovimo, da so v današnji družbi meje med temi tremi pojmi močno zabrisane.

Včasih je bilo junakov manj, vendar je imela beseda junak večji pomen. Danes pa je skoraj že vsako dejanje junaško, saj je razlika med junakom in idolom vse manjša. Tako lahko sklepamo, da smo mi in mediji, pogosto premalo kritični. Vzornik je oseba, ki jo poznamo in dojemamo kot dober vpliv na naše obnašanje, naše vrednote, kljub temu pa ima vsak človek pozitivne in negativne lastnosti. Tako moramo pozorno presoditi katere lastnosti bomo povzeli po nekom, ki ga imamo za vzor. Največkrat so nam vzorniki naši starši, ki imajo pomembno vlogo pri oblikovanju naše samopodobe. In samopodoba je tista ki tako zelo vpliva na naše vrednotenje življenja, izbiro ciljev ali popolne odvisnosti in prepuščanja manipulacijam močnejših, podrejenosti. Ugotavljamo zato tudi predlagamo, da si prav vsak zase izoblikuje kritično presojo do vzornikov.

Junake si izbiramo glede na njihova dejanja, moralne vrednote in lastnosti, ki jih sami spoštujemo in cenimo. Če junake občudujemo z zdravo mero, distančno, nimajo na nas večjega vpliva, oz. je njihov vpliv pozitiven. S takšnim odnosom si našo samopodobo lahko le zvišujemo, kajti pogum, poštenost in dobrosrčnost lahko le pomagajo gradnji naše osebnosti, pomagajo k postavljanju in doseganju naših ciljev.

Idoli nam po eni strani omogočajo sanje in nas opremljajo z občutkom, da je prav vse mogoče. Predstavljajo beg pred realnostjo, po drugi strani pa nam vsiljujejo trende, norme in nam pogosto dajejo le negativna sporočila.

Dugače pa je z junaki. Ti predstavljajo čisto dobroto. Vendar kaj točno je junaško dejanje, je odvisno od razlage vsakega posameznika. Lahko bi rekli, da moramo imeti več junakov, ki jih občudujemo na različnih področjih in s tem povzemamo res le njihove pozitivne lastnosti. Tako izoblikujemo najbolši načrt, da tudi sami postanemo junaki v dobrih delih, v odnosu do prijateljev, v vrednotenju življenja.

Zaradi napihovanja medijev pa moramo biti zelo pozorni ali je neka oseba res vredna tega, da se po njej zgledujemo in jo tretiramo kot idol oz. junaka.

Mestni otroški parlament je zaključen še z naslednjimi ugotovitvami:

Otroški parlament je parlament nas samih in mi smo tisti, ki bomo poskrbeli, da bomo naše predloge, mnenja in sklepe ponesli v svoje šolske in družabne sredine. Od vsakega posameznika je odvisno, kako bo vzorčil uresničevanje sklepov z lastnimi prizadevanji in dejanji. Od vsakega od nas je tudi odvisno, kako bomo povzemali sporočila družbe in ozaveščali med vsemi pomembnimi temami tudi to, kdo so junaki, idoli in vzorniki ter zakaj.


 

21. Državni otroški parlament 2010/11
VPLIV DRUŽBE IN MEDIJEV NA RAZVOJ MLADKOSTNIKA

 

Letošnje šolsko leto (2010/11) je bila tema otroškega parlamenta »Vpliv družbe in medijev na razvoj mladostnika«. Debate smo učenci začeli na šolskih parlamentih, kjer smo predstavniki razredov naša mnenja delili večji množici. Sklepi iz šolskih parlamentov so bili nato oddani na območni parlament.

Na območnem parlamentu smo se o temi pogovarjali še bolj podrobno. Med drugim je bila glavna tema Facebook, ki je bila deležna tako kritik kot tudi pohval.

Nato se je 14. 2. 2011 v mestni hiši odvijal mestni parlament, od tam pa so predstavniki odšli na regijskega.

Na nacionalnem pa smo zopet ponovili vajo. Najprej so nekateri politiki in pomembni ljudje, ki imajo s temo kaj skupnega, imeli govor. Nato se je odvijalo delo po skupinah, kjer se je vsaka skupina podrobneje pogovarjala o določeni pod-temi. Vsaka skupina je napisala poročilo, ki je bilo kasneje predstavljeno v dvorani državnega zbora. Iz poročanja se je razvila kratka razprava, ki je že »stotič« (samo v temu letu) poudarila iste sklepe:

  • Mediji napihujejo stvari, a kako ljudje to sprejmejo, je odvisno od vsakega posameznika (npr. od tega, kako visoko samopodobo imajo, od izobrazbe, razvitosti kritičnega mišljenja…)
  • Mediji nam omogočajo vpogled v informacije po svetu in to je pozitivna stran le-teh.
  • Negativna stran medijev se po našem mnenju pokaže pri pretiranem oglaševanju, zavajanju, izsiljevanju in nadlegovanju njihovih uporabnikov.
  • Mediji vplivajo na naše odločitve in jih posredno tudi spremenijo.
  • Pred medijsko manipulacijo se lahko zaščitimo samo tako, da razvijamo svoje mišljenje oz., da razmišljamo kritično.
  • Mediji nam omogočajo lažje druženje s prijatelji, vendar pa to ni enako, kot druženje v živo.
  • Omogočijo nam tudi spoznavanje ljudi, ki prihajajo iz drugih kultur, držav in govorijo drugačne jezike.
  • S pomočjo medijev-interneta se v prostem času lahko zabavamo, nudijo pa nam tudi zatočišče pred realnim svetom.

S tajnim glasovanjem smo za temo 22. otroškega parlamenta izbrali:

Junaki našega časa – kdo so in zakaj?

Rebeka Kropivšek-L. & Ana Kure


20. Državni otroški parlament 2009/10
STEREOTIPI, DISKRIMINACIJA IN RASIZEM

Mladi si želimo:

Na hitro ne bomo dosegli velikih sprememb, lahko pa prispevamo k razvijanju strpnega okolja, ga širimo na druge in jih vzpodbujamo, da bi se sčasoma diskriminacija na različnih področjih zmanjševala in odpravljala. Želimo, da nas starejši bolj upoštevajo in podprejo v boju proti diskriminaciji ter da se diskriminacija ne ignorira.

Pomembno je, da nas že od malega vzgajajo v duhu proti diskriminaciji ter da vrtec/šola organizira delavnice, kjer se s sošolci bolje spoznamo. Nujni so tudi tematski pogovori, ki bi se jih udeleževali tudi starši, da se ne bi vzgajalo zakoreninjenih predsodkov. Potrebno je organizirati tabore, izmenjave učencev, dijakov, študentov…

Mnogo bolj učinkovito moramo zaščititi najšibkejšo populacijo naše družbe – otroke, revne, invalide, starejše ljudi – pred različnimi oblikami diskriminacije, rasizma in stereotipov oz. neenakih možnosti.

Dopuščati bi morali, da vsak strpno izrazi svoje mnenje tako, da se diskriminaciji postavimo po robu. Menimo, da moramo vsakemu človeku dati priložnost, da se izkaže, preden ga obsojamo, ga obravnavati kot posameznika in ne smemo mu pripisovati lastnosti, ki naj bi veljale za ljudi okoli njega. Biti moramo strpni drug do drugega. Spoštovati moramo drugačnost, saj nas različnost bogati. Nikomur ne napravi tistega, kar ne želiš, da se zgodi tebi. Diskriminacijo bi morala država tudi ustrezno kaznovati.


19. Državni otroški parlament 2008/09

LJUBEZEN IN SPOLNOST

1. INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE O SPOLNOSTI
V prvi skupini smo se pogovarjali o vlogi šole, interneta in medijev pri informiranju in izobraževanju o spolnosti.
Naše ugotovitve in predlogi so naslednji:
šole bi morale zagotavljati večjo in kakovostnejšo informiranost o spolnosti. Spolni vzgoji bi morale šole namenjati več časa in pozornosti. Organizirati bi morale predavanja strokovnjakov za starše in učence;
želimo si več naravoslovnih dni z vsebinami o spolnosti, kjer bi pridobili več znanj in odgovorov na naša vprašanja;
o ljubezni in spolnosti bi morali zagotoviti več informacij že za učence nižjih razredov, seveda njihovi starosti in razumevanju primerno;
predlagamo, da Ministrstvo za šolstvo in šport vključi spolno vzgojo v učni načrt rednega pouka;
ugotovili smo, da imajo mnoge revije neprimerne vsebine, mnogo je pornografskih revij, ki so mladim dosegljive. Predlagamo strožji nadzor nad objavljanjem neprimernih vsebin v revijah. Vse medije pozivamo, naj poročajo tudi o pozitivnih zgodbah;
predlagamo omejevanje objavljanja neprimernih vsebin na internetnih straneh in njihov strožji nadzor. Zakon o medijih naj bi določal poti preverjanja ustreznosti objavljenih vsebin ter naj bi nasploh preprečeval objavljanje neprimernih tem in vsebin.
ugotovili smo, da obstaja kar nekaj spletnih strani, ki nam ponujajo odgovore na naša najpogostejša vprašanja (predstavila nam jih je predstavnica Ministrstva za zdravje) vendar predlagamo, da se nam na enem mestu ponudi informacije o naslovih internetnih strani in drugih knjigah, ki nam bodo pomagale pri iskanju odgovorov.

2. Ljubezen tako in drugače
V drugi skupini smo si postavili nekaj vprašanj. Temo ljubezen tako in drugače smo začeli z vprašanjem ali je in koliko je pomemben posameznikov zunanji videz? V razpravi smo ugotovili, da je zunanji videz »iskra«, nek začetni korak, ki potem vodi do ljubezni in čustvenega ujemanja para. Razpravo smo nadaljevali z vprašanjem ali je pomembno, kdo naredi prvi korak? Ugotovili smo, da ni pomembno, kdo naredi prvi korak, pomembno je, da je korak narejen. Glede vpliva vrstnikov na izbor partnerja, so bila naša mnenja zelo deljena.

Pogovarjali smo se tudi o istospolni usmerjenosti in tej temi namenili kar nekaj časa. Ugotovili smo, da smo mladi zelo odprti za ta vprašanja in da so lahko neizčrpen vir pogovorov. Vendar pa bi morala biti družba, v kateri živimo, do vprašanj istospolno usmerjenih bolj strpna. Glede možnosti, da bi istospolno usmerjeni ljudje lahko posvojili otroke pa smo ugotovili, da je najpomembneje, da je otrok srečen pri posvojiteljih kot pa da je otrok nesrečen v kateri drugi družini ali nesrečen v katerem izmed zavodov. Debato smo zaključili z vprašanjem ali je menjavanje partnerjev v naših letih primerno ali ne? Ugotovili smo, da je to popolnoma odvisno od vsakega posameznika, vendar se ob tem moramo zavedati odgovornosti takšnega početja.

3. SPOLNOST
V tretji skupini je bila naša tema spolnost. Ukvarjali smo se z vprašanji kdaj, kje, s kom in zakaj? Ugotovili smo, da je spolni odnos posledica privlačnosti in izražene ljubezni. V najboljših primerih se zgodi iz ljubezni, lahko pa se zgodi tudi pod pritiskom družbe, zlasti sovrstnikov. Zelo pomembno je zaupanje. Posebej smo opozorili na to, da se dogajajo številne spolne zlorabe. Spraševali smo se, kako jih preprečiti? Ugotovili smo, da je potrebno graditi večje zaupanje med otroki in starši, da jim lahko povemo, jih povprašamo in da nam lahko pomagajo in svetujejo. Zagotoviti bi morali več varnih točk, tudi na podeželju in večjo informiranost mladih, prav tako tudi splošno informiranost vseh ljudi o spolnih zlorabah. Za našo večjo informiranost bi morali organizirati več delavnic, pogovorov, predavanj in te naj bi v večji meri vodili tudi mladi študentje in študentke, nam bližji po starosti. V nekaterih družinah se dogajajo spolne zlorabe otrok, prihaja do zgodnjih nosečnosti. To bi morali preprečevati. Predlagamo, da se starost za kontracepcijske tabletke zniža in da se na javnih mestih postavijo avtomati s kondomi. Zavedamo se, da bi za spolne odnose morali biti psihično in fizično zreli in da bi se morali zavedati posledic, zato pa potrebujemo več podpore starejših.

4. RAZNI VPLIVI NA LJUBEZEN IN SPOLNOST
V četrti skupini smo razpravljali o tem, kako na ljubezen in spolnost vplivajo družina, vrstniki in mediji.
Mediji
Najprej smo poudarili pozitivne strani medijev. Imamo različne in številne internetne strani ter mnogo revij, kjer lahko postavljamo anonimna vprašanja in se tako ne izpostavljamo in nam ni treba razkriti naše identitete. Na tak način se lahko tudi izobražujemo. Pri tem pa moramo biti pazljivi, saj veliko spletnih strani ponuja »izkrivljene« informacije o spolnosti. To pa so že negativne lastnosti medijev. Večina medijev prikazuje spolnost brez ljubezni, nekateri objavljeni podatki so zelo nezanesljivi in neresnični. Ugotovili smo, da med revijami prevladujejo revije za dekleta, manj pa je revij za fante. Zato fantje pridobijo večino informacij na internetu, dekleta pa iz revij in knjig.
Starši
Od staršev pričakujemo največ podatkov in informacij v zvezi s spolnostjo. Menimo sicer, da imamo do staršev včasih premalo spoštovanja in nam jih je nelagodno spraševati o spolnosti. Je pa pri mnogih starših spolnost še vedno tabu tema, zato o njej neradi govorijo.
Pornografija
Govorili smo tudi o pornografiji. To je zelo groba, zaigrana spolnost, s podrejenim položajem ženske in je brez ljubezni, brez čustev. Za nekatere je tabu tema, za druge je zabava. Potrebno je tudi ločevati med erotiko in pornografijo. Ugotovili smo, da bi pornografijo bilo zelo težko ukiniti, saj prinaša velike zaslužke in še vedno veliko ljudi gleda takšne vsebine. Menimo, da se mora vsak posameznik zavestno odločiti, ali bo gledal ali ne bo gledal pornografskih vsebin. Vsekakor pa smo proti prikazovanju pornografskih vsebin v času največje gledanosti televizije.
Vrstniki
Od vrstnikov izvemo veliko več kot od staršev. Zaradi različnih pritiskov vrstnikov ali celo medsebojnega tekmovanja, včasih silimo v dejanja ali odnose, na katere še nismo pripravljeni. Vrstniki imajo lahko tudi napačne informacije, ki jih pridobijo iz nezanesljivih virov. Prav šola nam lahko tu največ pomaga, da pridobimo zanesljive informacije in da lahko kasneje sami ocenjujemo, sprejmemo ali zavržemo tisto, kar je zapisano na internetu ali v revijah.
Zelo nas je šokirala tudi izjava papeža Benedikta XVI., ki je v Afriki izjavil, da naj ne bi uporabljali kondomov. Izjavo smo si razlagali zelo različno, vendar smo bili zaskrbljeni nad tem, da papež odsvetuje uporabo kondomov, ki pa vendarle pomembno prispeva k preprečevanju širjenja aidsa.


17. Mestni otroški pralament 2006/07

OPIS

Na 17. otroškem mestnem parlamentu smo strnili svoje ugotovitve, predloge in zaključke. Te so naši predstavniki prenesli tudi na regijski in nacionalni otroški parlament. Na vseh otroških parlamentih smo se na dolgo in široko pogovarjali o prednostih in slabostih devetletke. Ugotovili smo, da je sistem devetletne osnovne šole v marsičem ustrezen.

1. SPREMEMBE V ŠOLSKEM SISTEMU: OCENJEVALNA OBDOBJA, NIVOJSKI POUK, IZBIRNI PREDMETI,
NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA

Ugotavljamo, da smo učenci s spremembami prepozno seznanjeni tako časovno kot strokovno, kar povzroča zmedo. Število ocenjevalnih obdobij vpliva na obseg snovi, ocenjevanje in možnost popravljanja ocen. Nivojski pouk prinaša določene prednosti (lažji dostop do znanja, večje razumevanje in več utrjevanja snovi, večja povezanost med učenci, manj nestrpnosti) in slabosti (vprašljiva možnost prehajanja med nivoji, vprašanje enotnih kriterijev). Izbirni predmeti omogočajo, da si vsak posameznik izbere predmet, pri katerem želi svoje znanje še nadgraditi. Zgolj nacionalni preizkusi znanja ne pokažejo objektivnega znanja posameznika.

PREDLOGI:

  • Nivojski pouk in izbirni predmeti so pomemben element devetletne osnovne šole in predlagamo, da se ohranijo.
  • Tako tri kot dve ocenjevalni obdobji prinašata prednosti in slabosti. Zglasovali smo, da bi bilo najboljše, da se ponovno uvede sistem treh konferenc.
  • Učenci moramo biti obvezno seznanjeni še pred koncem tekočega šolskega leta s spremembami šolskega sistema za naslednje šolsko leto: število ocenjevalnih obdobij, izbirni predmeti. V 7. razredu bi morali biti učenci seznanjeni s kriteriji za vpis v srednjo šolo.
  • Pri izbirnih predmetih naj ne bo pogoj izbire en naravoslovni in en družboslovni predmet. Predlagamo, da posameznik izbere predmete glede na lasten interes.
  • Pri vzgojnih predmetih naj se ocenjuje napredek in sodelovanje učenca. Ocene pri vzgojnih predmetih naj ostanejo številčne.

Preverjanja znanja na vseh nivojih naj bodo pripravljena tako, da bodo učitelji pri ocenjevanju enotni. Predlagamo, da naj imajo vsi učenci enake možnosti pri doseganju enakovrednih, objektivnih ocen.

parlament17a

2. UČNI PROGRAM

Učni program je preobsežen, veliko nalog in ogromno snovi moramo učenci predelati doma. Vse več je učenja na pamet in učitelji posredujejo neuporabne podatke. Učbeniki so preobsežni, obvezni delovni zvezki so pri nekaterih predmetih skoraj neuporabni. Nenazadnje smo se dotaknili tudi urnika, ki je predlog in zahteva veliko koncentracije učencev in učiteljev. V urniku se med urami pojavljajo proste ure, ko za učence ni poskrbljeno.

PREDLOGI:

  • Učni program naj učencem omogoča pridobivanje praktičnih, splošnih znanj in da se čim več ali vso snov predela v šoli.
  • Učni program predmetne stopnje naj bo oblikovan tako, da se dnevno združuje naravoslovne ali družboslovne predmete.
  • Šolski urniki ne smejo imeti prostih ur in naj ne bodo daljši od 7 šolskih ur.
  • Tisti, ki predpisujejo obvezne šolske učbenike in delovne zvezke, naj temeljito premislijo, kateri so resnično potrebni, saj bi le-tako zmanjšali težo naših šolskih torb.
  • Učenci, ki imajo status npr. športnika ali kulturnika, to prevečkrat izkoriščajo zlasti pri ocenjevanju oz. preverjanju znanja. Predlagamo, da se uvede posebna komisija, ki ugotavlja upravičenost dodelitve statusa in preverja možnost zlorabe.

3. ODNOS UČITELJ – UČENEC

Splošna ugotovitev je, da se odnosi med učitelji in učenci poslabšujejo, prevladuje nespoštovanje, pri pouku učitelji večkrat ne ravnajo pedagoško, zato izgubljajo avtoriteto. Določene vzorce nasilnega obnašanja prinašamo iz domačega in vrstniškega okolja. Tudi pri starših večkrat opažamo nespoštljiv odnos do učiteljev.

PREDLOGI:

  • Učitelji morajo doseči avtoriteto z znanjem, doslednjostjo, poštenostjo, objektivnostjo, s spodbujanjem učencev, z razumevanjem težav učencev, prisluhniti jim morajo, biti do vseh enaki. V ta namen predlagamo več različnih oblik pedagoškega izobraževanja za učitelje.
  • Razredne ure naj bodo namenjene za razčiščevanje razrednih težav, za pogovore o stiskah in problemih učencev.

MLADE GENERACIJE SO TEMELJ VSAKE DRUŽBE, ZATO NAM MORA BITI OMOGOČENO KVALITETNO IN VARNO ODRAŠČANJE NA VSEH PODROČJIH.

Tabor v Piranu

V oktobru smo se člani otroškega parlamenta udeležili tridnevnega izkustvenega tabora na temo strpnost, komunikacija in medsebojni odnosi ter mirnega reševanja konfliktov in načinov sodelovanja, kar naj bi nam pomagalo pri naši aktivni vlogi predstavnikov otroških parlamentov. Delo je potekalo v obliki debatnih in projektnih skupin. Pridobivali smo veščine javnega nastopanja, utrjevali smo retoriko.

Veliko smo se pogovarjali in se učili zagovarjati svoje stališče. Imeli smo veliko delavnic, na katerih smo se poleg tega, da smo se ogromno naučili, tudi zelo zabavali. Za nas je bilo dobro poskrbljeno in ni nam bilo dolgčas, Zadnji večer smo imeli tudi ples in predstavitev likovnih del, ki so jih do takrat narisali mladi ustvarjalci-stripovci, na temo nasilje.

Imela sem se super in z veseljem bi takšen tabor še kdaj ponovila.

Sara Tiefengraber


16. Mestni otroški parlament 2005/06

TABU – prepovedane stvari

OPIS

16. otroški parlament se je odvijal 15.12.2005 v Mestni hiši. Udeleženci smo bili učenci z osnovnih šol z območja Ljubljane. Letošnja tema je bila Tabu – prepovedane stvari.

SKLEPI

ODVISNOST ALI ZASVOJENOST

  • Povečati je treba nadzor in poostriti ukrepe nad prodajo cigaret in alkohola mladoletnikom ter preprodajo drog.
  • Ljudi, predvsem mlade, je potrebno seznaniti s posledicami, ki jih prenašajo različne oblike odvisnosti.Kot eno izmed oblik seznanjanja mladih predlagamo odkrite, sproščene pogovore z vrstniki, starši in učitelji o odvisnosti.
  • Odrasli morajo posvetiti večjo skrb mladoletnikom, ki so bolj dovzetni za odvisnost; ustanoviti info točke za mlade (naslovi društev, organizacij, ki pomagali mladim), ki so že zasvojeni oz. v smislu preprečevanja; več mladinskih centrov, kjer bodo mladi lahko zdravo in brezplačno preživljali svoj prosti čas; čimprej urediti hišo mladih v Ljubljani.
  • Program šole za starše je dobrodošla oblika neformalnega izobraževanja za kvalitetnejše starševstvo. Priporočamo jo zlasti tistim staršem, katerih otroci postajajo odvisniki.

ZASEBNOST

  • Spoštovati moramo drug drugega in njegove skrivnosti, ter jih ohranjati zase.
  • Ne smemo se vtikati v življenje drugih, če tega ne želijo. Mejo lahko podremo le v primeru, če bi tisti osebi to pomagalo (npr.: v primerih zlorabe, uporabe nedovoljenih drog, poškodb, nudenja pomoči, itd.).
parlament01

NASILJE V MEDIJIH

  • Ob prvem znaku nasilja je potrebno takoj ukrepati: pomoč osebi, ki je nasilje doživela ali ga zadala, izobraževanje storilca in žrtve, informiranje o različnih oblikah pomoči, pogovori. Vsi se moramo zavedati odgovornosti in posledic vsakodnevnega prikazovanja nasilja v medijih, čeprav so nekateri otroci mnenja, da je to nekaj običajnega (npr. v risankah).
  • Pomembno je organizirati več različnih oblik izobraževanja (seminarji, okrogle mize, tabori, raziskovalni dnevi…) na temo nasilja. Pozitivna rešitev je tudi ustanavljanje info točk, kjer bi se lahko vsi izobraževali o različnih oblikah nasilja in drugih vsebinah, kjer bi bile zbrane skupne inforamcije o reševanju oz. preprečevanju določenih oblik nasilja…; več programov za preprečevanje vsakršnega nasilja z jasnimi in glasnimi sporočili javnosti.
  • Potrebno je učinkovitejše delovanje filtrov, ki onemogočajo dostop do spornih strani ter uvedba kazni za kršitelje.

SMRT

  • O smrti se je potrebno naglas pogovarjati z vrstniki, starši, učitelji mentorji, z vsemi, ki imajo izkušnje in znanje, da pomagajo pri oblikovanju pozitivne podobe posameznika. Želimo predavanja strokovnjakov, ki bodo odgovarjali na naša vprašanja in dileme ter različne delavnice, kjer bi se pripravili na soočanje in sprejemanje smrti kot sestavnega dela življenja.
  • Tistim, ki so doživeli smrt drage osebe, ali pa sami razmišljajo o samomoru, je potrebno pomagati pravočasno in strokovno.
  • Grožnje in uboje iz koristoljubja je potrebno strožje in dosledno kaznovati.

SPOLNOST IN SPOLNE ZLORABE

  • Potrebno je organizirati okrogle mize, mladinske delavnice in pogovore, kjer bi se pravilno informirali o vsakršnem nasilju, predvsem o spolnih zlorabah, in si sproščeno izmenjavali mnenja.
  • Predlagamo, da se predmet spolne vzgoje vrne v osnovne šole kot obvezen predmet ali pa se snov obravnava vsaj v obliki taborov, delavnic, izobraževalnih in naravoslovnih dni. Predavatelji naj boo študentje: z nami se znajo pogovarjati na bolj razumljiv način, učitelji pa nam spolnost predstavljajo bolj na strokoven način. Ponovna vključitev predmeta Državljanska vzgoja in etika je ena izmed oblik, kjer bi se lahko v šolskih okvirih več pogovarjali o spolnosti in aktualnih temah.

parlament02


15. Mestni otroški parlament 2004/05

MLADI IN EVROPA

OPIS

V maju 2004 se je Slovenija pridružila Evropski uniji. Pomemben del te velike Evrope smo tudi mi – mladi. Zavedamo se, da lahko s svojimi dejanji pripomoremo k večjemu spoštovanju naših pravic, ne smemo pa pozabiti svojih dolžnosti. Če bomo vztrajno govorili dovolj jasno in glasno, bodo naše želje in predlogi gotovo prepričali kreatorje slovenske politike k spremembam na bolje.
Tema, o kateri smo se pogovarjali, je bila zelo obsežna, zato smo jo razdelil na podteme: demokracija in državljanstvo, otroci in izobraževanje, globalizacija-revščina-vojna in mir ter diskriminacija in netolerantnost.

SKLEPI

DEMOKRACIJA IN DRŽAVLJANSTVO

  • Namestnik varuha za človekove pravice za področje otrokovih pravic ni dovolj, zato zahtevamo svojega varuha – VARUHA OTROKOVIH PRAVIC.
  • Institucije (družinska sodišča, centri za socialno delo, policija…), ki so pristojne za varovanje otrokovih pravic in zaščito otrok, naj uspešnejše, konkretno in strokovno opravljajo svoje delo. Za lažje kršitelje predlagamo uvedbo družbeno koristnega dela kot kazni.
  • Demokracije se najprej naučimo v družinskem krogu. Zato želimo, da nas starši obravnavajo pri družinskih odločitvah kot enakovredne partnerje. Starši naj nam do določene mere omogočijo, da si sami izbiramo prijatelje in interesne dejavnosti. Kako vzgajati se lahko starši naučijo v šoli za starše.
  • Okrogle mize, kontaktne oddaje na različne teme naj bodo stalna oblika druženja in izmenjave mnenj med vrstniki. Poseben poudarek naj velja spoštovanju in upoštevanju otrokovih pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz njih (tako pri otrocih kot odraslih), pravici soodločanja in krepitev odgovornosti.
  • Vsi ki skrbijo za nas, naj nas obveščajo in spodbujajo k ohranjanju lastne identitete naroda.
  • Vzpostaviti je potrebno mrežo brezplačnega svetovanja za otroke in mladostnike v smislu informiranja in zaščite otrokovih pravic.

OTROCI IN IZOBRAŽEVANJE

  • Pravica otrok je, da so obravnavani enako, da dobijo čim boljšo izobrazbo. Pri tem ne smemo pozabiti na vrstnike s posebnimi potrebami, ki so telesno ali psihično drugačni. Vsi otroci moramo imeti enake možnosti za izobraževanje in odprte poti do čim boljše izobrazbe.
    Za pocenitev šolanja predlagamo brezplačno uporabo učbenikov za vse otroke.
  • Šolske računalnike naj uporabljajo predvsem tisti učenci, ki jih nimajo doma.
  • Ekskurzije, praktični pouk, projektno delo, pestre in sproščene ure, podajanje snovi na zanimiv, inovativen in praktičen način z uporabo računalniških programov in enakopravno ocenjevanje naj bodo osnova za oblikovanje učnega programa. Pri vzpodbujanju otrokove nadarjenosti na določenem področju morajo učitelji sodelovati s starši.
  • Sledimo motu “Učenje za znanje in ne učenje za učenje”.
  • Predmet spolna vzgoja se naj uvede kot obvezen predmet na predmetni stopnji.
  • V času, ko smo v šoli, potrebujemo več prostega časa, zato naj bodo glavni odmori daljši.
  • Za učitelje bi moral biti obvezen večkraten praktičen preizkus usposobljenosti, še posebej pred začetkom učiteljevanja. Predvsem naj bo tak preizkus v smislu odnosa učitelja do učenca, razumevanja odraščanja, psihosocialnih stisk otrok, človeških vrednot. Učitelji morajo otroke sprejemati kot ljudi z lastnim razmišljanjem. Učenci morajo imeti spoštljiv odnos do učitelja in obratno.
  • V primeru daljše odsotnosti učitelja potrebujemo ustrezna in kvalitetna nadomeščanja.
  • Potrebujemo enoten izobraževalni sistem, ki bo v primerljiv z evropskim in bo omogočil prehod iz slovenske v evropsko šolo. Več informacij nam mora biti dostopnih o možnosti študija v tujini. Otrokom, ki imajo veliko željo po izobraževanju v tujini, a jih finančno stanje družine ovira pri tem, bi morale biti dostopne štipendije.
  • Ker opažamo da je v nekaterih šolah vse premalo poudarka na mednacionalnem povezovanju učencev, želimo več informacij o različnih evropskih projektih (dopisovanju, izmenjavi učencev, evropskih tekmovanjih…) in možnostih, ki bi pripomogle k boljšemu spoznavanju evropskih kultur.
  • Šole naj zagotovijo več zasebnosti, zato naj uvedejo omarice za vsakega učenca, tudi na šolah, kjer to sedaj ni v praksi.
  • S jumbo plakati in drugimi načini (oglaševanje v avtobusih, na avtobusnih panojih, delavnice, okrogle mize…) je potrebno osveščati odrasle o problemih in željah mladih po bolj kvalitetnem življenju.

GLOBALIZACIJA – REVŠČINA – VOJNA IN MIR

  • Solidarne in humanitarne akcije naj bodo organizirane kot pomoč učno šibkim učencem in za nudenje večje finančne pomoči revnim otrokom (subvencije, štipendije, tabori..).
  • Podatki, kam gredo zbrana sredstva iz humanitarnih in dobrodelnih akcij, naj bodo javni in dostopni vsakomur, državna sredstva pomoči pa pravično razdeljena.
  • K zmanjšanju revščine je potrebno vzpodbujati medgeneracijsko solidarnost, pomoč starih staršev in starejših mlajšim družinam…
  • Vlada naj pomaga slovenskim podjetjem, da se obdržijo na slovenskem trgu oz. da prodrejo na evropski trg.
  • Vlade posameznih držav naj usmerjajo proračunska sredstva v znanstvene in medicinske raziskave in ne v vojne namene.
  • Obvezna državna pomoč organizacijam civilne družbe, ki pomagajo blažiti družbena dogajanja v korist otrok, mladih, družin; izražati večjo finančno podporo humanitarnemu delu in vzpodbujati k prostovoljnemu delu.
  • Otroške parlamente je potrebno uvesti v vse države in omogočiti otrokom in mladim, da se seznanijo s problemi vrstnikov v drugih državah. Na tak način se lahko izmenjajo dobre ideje, ki so uporabne v različnih državah.

DISKRIMINACIJA IN NETOLERANTNOST

  • Za večjo strpnost in večje poznavanje različnih kultur in subkultur vrstnikov, predlagamo javne okrogle mize, na različne teme.
  • Institucije, ki skrbijo za zagotavljanje varnosti tako v družinskem, šolskem, družabnem okolju, naj resno in vestno opravljajo svojo nalogo. Če se bomo počutili varne, bo manj nestrpnosti, diskriminacije in obratno.
    Odrasli naj bodo vzgled otrokom.

14. Državni otroški parlament 2003/04

HUMANI MEDSEBOJNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST

SKLEPI

DRUŽINA

  • Predlagamo, da se organizirajo ŠOLE ZA STARŠE, v katerih bi se starši še pred rojstvom otroka izobraževali kako naj ravnajo z otrokom in kako vzpostaviti z otrokom dobre odnose. Naučiti bi se morali več o vzgoji otroka, kako se z njim pogovarjati, še posebno, ko pogovori nanesejo na teme odraščanja in spolnega dozorevanja, prve ljubezni… O teh vprašanjih bi lahko šole organizirale več delavnic, pogovorov, tematskih roditeljskih sestankov, ki naj bodo v manjših krajih in vaseh.
  • Otroci smo bolj osamljeni in doma prevečkrat sami. Starši bi si morali vsak dan vzeti več časa za pogovor med nami. V družini je najpomembnejša dobra komunikacija. Če nas imajo naši starši radi, potem se lahko od njih naučimo imeti radi sami sebe in druge. Premalo je sodelovanja in pogovorov med družinskimi člani. Velikokrat se zgodi, da nas obremenjujejo še s svojimi službenimi težavami in včasih tudi z ambicijami, ki jih sami niso uresničili.
  • O spolnosti se nekateri vrstniki težko pogovarjajo s starši, saj imajo starši sami zadržke in predsodke. O tem se lažje pogovarjamo z vrstniki. Žal so teme o spolnosti še vedno tabu teme v mnogih družinah in prevečkrat tudi v šolah. Kljub vsemu pričakujemo od staršev, da se v večji meri pogovarjajo z nami o teh vprašanjih. V šolah pa naj bi tem vprašanjem posvečali več pozornosti in časa.
  • Pri vzgoji otrok naj gredo starši v korak s časom in naj ne uporabljajo vzgojnih metod, ki zavirajo osebnostni razvoj otroka. Morajo nas vzpodbujati pri doseganju naših ciljev in biti pozorni na naše probleme. V pogovorih o spolnosti morajo biti bolj odprti.
  • Od staršev pričakujemo pomoč, zaupanje, ljubezen, toplino in veliko pogovarjanja o vseh temah, tudi o spolnosti. Starši naj nas jemljejo resno in se z nami odkrito pogovarjajo.
  • Želimo si skupno aktivno preživljanje prostega časa.
  • V družini je medsebojno spoštovanje izjemnega pomena. Starši bi morali spoštovati otrokovo osebnost in zasebnost.
  • Starši naj nam postavijo meje, seveda s pravo mero strogosti.
  • Res je, da se včasih mladi neprimerno vedemo do starejših, vendar se mnogokrat tudi starejši neprimerno vedejo do nas. Pomembna je strpnost med generacijami. Če so odnosi med generacijami dobri, se lahko iz njih veliko naučimo. V družbi si moramo medsebojno pomagati: tako mladi med seboj, kot tudi med generacijami.

ŠOLA

  • V šoli preživimo veliko časa. Zelo malo se pogovarjamo o zdravi spolnosti, ki pa je pomembna za naše nadaljnje življenje.
  • Več pomoči bi lahko dobili na posebnih internetnih straneh, kjer bi lahko dobili odgovore na mnoga vprašanja.
  • V šolah bi morali imeti debatne krožke, kjer bi lahko razpravljali o aktualnih tematikah in stvareh, ki nas zanimajo. Predlagamo šolske projekte, na katerih bi sodelovali študentje, dijaki in strokovnjaki, ki bi nam pomagali pri iskanju odgovorov in ki bi govorili jezik, primeren starosti učencev.
  • Odrasli naj razmislijo ali bi lahko v devetletki bila “zdrava spolnost” izbirni predmet.
  • Med učenci in razredniki bo moralo biti več zaupanja, to pa bi dosegli z večjo odprtostjo in dovzetnostjo razrednika za razumevanje stisk in želja učencev.
  • Tako starši kot šola naj nas naučijo, kako reševati spore brez nasilja, kako se naučiti krotiti jezo ali jo izraziti na primeren način. V okviru razrednih ur bi morali dobiti znanja, kako reševati medsebojne probleme na miren način – vrstniška mediacija. Medvrstniško posredovanje naj bo ena od oblik reševanja konfliktov.
  • Želimo več taborov, naravoslovnih dni, šol v naravi, kjer bi potekale različne delavnice na teme, ki nas zanimajo. Več okroglih miz, delavnic o spolnosti, ki bi jih vodili študentje, ki so za to usposobljeni.
  • V šolah je potrebno narediti nekaj več za strpnost do drugačnih. Drugačnim moramo pomagati, da se aktivno vključijo v družbo. Šola naj nauči otroke strpnosti do drugačnih.
  • Želimo si, da bi v šolah imeli zunanjega neodvisnega posrednika, ki bi lahko pomagal pri reševanju sporov med učenci in učitelji.
  • Šola naj za starše in učitelje organizira predavanja o najstnikih in sprejemanju njihovih težav.
  • Z učenci, ki se vedejo nasilno, se je potrebno veliko pogovarjati in tudi skupaj s starši iskati primerne rešitve ter jih usmerjati k pozitivnemu mišljenju (prijatelji lahko pri tem veliko pomagajo).
  • V šolah je veliko psihičnega nasilja. Učenci želimo, da bi učitelji reagirali takoj in tako preprečevali možne negativne posledice. Pričakujemo medsebojno spoštovanje med učitelji in učenci brez psihičnega ali fizičnega nasilja enih ali drugih.
  • Na nekaterih šolah se povečuje nasilje. V šolah se naj namestijo nabiralniki za zbiranje anonimnih opozoril, sporočil o nasilju v šolah, za vprašanja, ki zanimajo učence (pomembno je, da nanje dobijo odgovore).
  • Za medsebojno informiranje v šoli bi morali v večji meri uporabljati tudi oglasne deske, šolski radio in spletne strani. Odgovori na vprašanja iz “skrinje zaupanja”, ki naj bodo nameščene na šoli, naj bodo javno predstavljeni.
  • Potrebovali bi več primerne literature na temo zdravje spolnosti in medsebojnih odnosov.

DRUŽBA

  • Starejši so nam vzor in sami bi morali paziti, kako se obnašajo, saj se ravno skozi njihov način obnašanja učimo vzorcev. Starejši naj poskušajo razumeti, da se časi spreminjajo in s tem, ko vsiljujejo svoje navade in mnenja mlajšim, jih zavirajo v njihovi samostojnosti in ustvarjalnosti.
  • Ugotavljamo, da v današnji družbi vsemu vlada denar. Temu se podrejajo tudi medsebojni odnosi, vzori in ideali. Biti human pomeni biti plemenit, biti pripravljen pomagati in strpno sodelovati, zato se morajo ljudje izobraževati o strpnosti in ne o nestrpnosti. Ugotavljamo da prav mediji mnogokrat širijo nestrpnost. Te je veliko tudi v naši družbi.
  • Starejši nas ne obravnavajo v pogovorih kot sogovornike. Starejši, odrasli, nam vsiljujejo svoja mnenja in ne upoštevajo naših želja. To ni prav, saj imamo tudi mi izkušnje, ki bi jih lahko starejši upoštevali.
  • Predlagamo, da se uredi večja zaščita otroka ob ločitvi staršev, saj otroci najbolj trpijo ob tem.
  • TOM telefon bi moral delovati preko celega dneva in vedno, kadar bi ga potrebovali in ne samo v določenem času.

14. Mestni otroški parlament 2003/04

HUMANI MEDSEBOJNI ODNOSI IN ZDRAVA SPOLNOST

OPIS

Tema, ki smo jo izbrali na 14. parlamentu, zajema dve izjemno široki in za odraščanje otrok pomembni podtemi. Otroci v nižjih razredih OŠ so razmišljali o svojih čustvih in izražanju le-teh, medsebojnemu spoštovanju, sprejemanju drugačnosti in spolne nedotakljivosti. Med mladostniki v višjih razredih OŠ pa so se v pogovorih odkrivale teme: potrebe po sprejetosti in pripadnosti, simpatije, zaljubljenost, kako to ubesediti in kako se o tem pogovarjati, kje je meja med “zafrkancijo” in spolno zlorabo med vrstniki, kaj menijo o pornografiji in kakšno naj bi bilo ljubezensko in kasneje tudi spolno življenje dveh… Odrasli morajo prisluhniti našim sporočilom in iz njih razbrati svojo vlogo pri informiranju otrok in dosegljivosti konkretnih oblik pomoči ob konkretnih primerih ter vzpodbuditi strokovno ukrepanje v družini, šoli in širši lokalni skupnosti.

SKLEPI

DRUŽBA IN ULICA

  • Odrasli naj se več pogovarjajo z mladimi o različnih temah kot s sebi enakimi. S tem bi si ustvarili večje zaupanje vase in postali bolj odgovorni mladi ljudje.
  • Za večjo informiranost predlagamo več brezplačnih revij, v katerih bi lahko objavljali članke tudi mladi in bi bile dostopne vsem. Na šolah bi morali biti računalniki s prostim dostopom do interneta.
  • Naučiti se moramo pravilnega odnosa do spolnosti in golote, zato si želimo več kontaktnih oddaj v medijih, ki bo obravnavale stvarne probleme, ki se tičejo nas mladih. Te oddaje naj bi vodili mladi v sodelovanju z odraslimi kot gostje pa naj bi bili v oddajah prisotni tudi naključno izbrani najstniki.
  • Ker so pogovori o spolnosti in pornografiji še vedno tabu teme, se želimo z odraslimi o tem več pogovarjati. Prav tako bi morala biti družba za tovrstne pogovore bolj odprta, predvsem pa bi se moralo o problemu posilstev več govoriti in žrtev ne obsojati
  • Za strožji in učinkovit nadzor nad dostopom pornografije bi morala poskrbeti država. Prav tako je potrebno poostriti kaznovalno politiko do vseh, ki spolno zlorabljajo ali zanemarjajo otroke in mlade.
  • Za lažje kršitve na področju medvrstniškega nasilja predlagamo kot kazen uvedbo družbeno koristnega dela in obvezno dokončanje izobraževanja. S tem bi medvrstniško nasilje v neki meri omejili.
  • Vse starše je potrebno poučiti o vzgoji otrok, odprtosti, strpnosti, sprejemanju drugačnosti…

ŠOLA IN VRSTNIKI

  • Učitelji bi morali narediti ure bolj pestre tudi v obliki raziskovalnih taborov, naravoslovnih dnevov…
  • Vsak učitelj ni dober pedagog, zato bi moral pred nastopom delovnega mesta opraviti izpit o primernosti za delo učitelja. Moral bi spodbujati učno slabše učence k aktivnem sodelovanju, predvsem pa poudariti njegove pozitivne lastnosti.
  • Vodstvo šol bi moralo bolj prisluhniti našim željam in potrebam.
  • Potrebujemo več razrednih ur, na katerih ne bi samo reševali šolskih učnih problemov, temveč bi se tudi odprto pogovarjali o življenjskih temah, prav tako o reševanju nesoglasij in konfliktov na nenasilen način, s pogovorom.
  • Varnostniki bi morali biti bolj pozorni na to, koga spuščajo v šolo. S tem bi preprečili vračanje nasilnih bivših učencev, ki prihajajo z željo po maščevanju in poskrbeli za večjo varnost.
  • Konfliktne situacije naj takoj rešuje strokovno šolsko osebje, saj bi tako ustvarjali boljo šolsko klimo.
  • Šole naj čim prej uvedejo šolske plese, saj le-ti pomenijo poleg druženja in spoznavanja mladih tudi drugačen način zabave in tako ustvarjajo boljše počutje na šoli.

DRUŽINA

  • Starši in tisti, ki družine e načrtujejo, bi morali obvezno obiskovati šolo za starše. Predlagamo dolgoročno in premišljeno vzgojo staršev in otrok.
  • Starši naj si vzamejo čas za pogovore z nami in nam po svojih močeh pomagajo pri reševanju težav, še posebej, če pogovor nanese na spolnost. V zadregi naj poiščejo pomoč pri strokovnih službah.
  • Pri ločitvi naj starši ne prezrejo potreb in želja otrok; poskušajo naj jih upoštevati in razumeti. Pri dodeljevanju otrok ne bi smeli strokovnjaki spregledati želja mlajših otrok, ne glede na razmere pri staršu, ki mu otroka dodeljujejo.
  • Če morajo starši kaznovati svoje otroke za njihovo ravnanje, naj bo kazen vzgojna, upravičena in obrazložena.

13. Mestni otroški parlament 2002/03

OTROŠTVO BREZ NASILJA

OPIS

Nasilja je danes med ljudmi vse preveč in velikokrat so žrtve predvsem najšibkejši – to so otroci. Na nasilje lahko ustrezno odgovarjamo z nenasiljem in na strpen način. Mladi lahko z veliko mero vztrajnosti in strpnosti ter ob podpori odraslih preprečujemo širjenje nasilja.
Nasilje je glasno, nenasilje pa navadno pretiho. Zato: pogosto in glasno govorimo o nenasilju!
Vemo, da nas Konvencija o otrokovih pravicah ščiti pred nasiljem in spolnimi zlorabami, vendar smo prepričani, da odrasli premalo poznajo Konvencijo, v kateri tudi piše, da glavno dolžnost za otrokovo vzgojo in razvoj nosijo starši ali njihovi zakoniti zastopniki.


12. Mestni otroški parlament 2001/02

MOJ PROSTI ČAS

SKLEPI

Na 12. mestnem parlamentu ugotavljamo, da je nam otrokom in mladostnikom izredno pomembno, da čim več prostega časa preživimo s svojimi starši! Skupni izleti v naravo so idealna priložnost za sproščen pogovor, obenem pa tudi za rekreacijo. Ker pa večina staršev za take aktivnosti pogosto nima časa, moramo žal ugotoviti tudi, da imamo pri nas veliko premalo ustanov in prostorov, kjer bi se mladi zbirali! Kot že na nešteto prejšnjih parlamentih smo poudarili, da želimo, da se zgradi mladinski center, ki bi bil otrokom na razpolago za kvalitetnejše preživljanje prostega časa! Vstop bi bil prost, saj je za večino otrok ponudba prostočasnih dejavnosti predraga! Prav tako predlagamo, da bi lahko nekatere šole ostale odprte tudi popoldan. Tako bi se lahko v njih otroci zbirali in izvajali razne dejavnosti, npr. debatne krožke! Želeli pa bi si tudi knjižico s seznanom prireditev v našem mestu, saj večina že tako redkih prireditev, zaradi naše neobveščenosti enostavno zdrvi mimo nas!!!


11. Mestni otroški parlament 2000/01

HOČEM – TOREJ ZMOREM!

SKLEPI

Danes je družina izpostavljena številnim zunanjim vplivom, ki odločilno oblikujejo tudi njeno življenje. V marsikateri družini ni več prave povezanosti, ljubezni in potrebnega medsebojnega spoštovanja. V lastnih družinah ne čutimo več tiste varnosti, ki bi nam pomagala reševati probleme, ki jih imamo otroci vsak dan. Starši so prezaposleni in ne razumejo naših želja in potreb in nimajo časa, da bi se z nami pogovorili o problemih. Zavedamo se, da nas imajo starši radi, da nam želijo vse najboljše v življenju, a nam tega velikokrat ne znajo pokazati. Živimo v času, ko v družbi ni več tabujev. Vse bolj prihaja na dan različnost, drugačnost. Smo dovolj strpni drug do drugega, da jo sprejmemo? Žal ugotavljamo da ne. Upadljive so različne socialne skupine in v medsebojnih odnosih prihaja do zaničevanja, nestrpnosti in nasilja! Nasilje nad otroki je največji problem! Pojavlja se tako v družini kot tudi na ulici, v šoli… Vzrokov je veliko – od slabih zgledov v družini, do problematičnega preživljanja prostega časa!


10. Mestni otroški parlament 1999/00

IMAVA SE RADA – SPOLNOST IN AIDS

SKLEPI

Mladi ugotavljamo, da se doma in v šoli premalo pogovarjamo o spolnosti. Človek se mora izobraževati za življenje vsak dan, na vsakem koraku! Ljudje smo različni vsak je svoja osebnost, zato so medsebojni odnosi zelo pomembni tudi takrat, ko otroci in mladostniki navezujejo prve globlje stike z osebo drugega spola. Ko se razvije ljubezen postane spolnost njen sestavni del. Menimo da je pogovorov o spolnosti premalo in tako veliko naših vprašanj ostaja brez odgovora!!!


9. Mestni otroški parlament 1998/99

PRIJAZNI MEDIJI – PRIJAZEN SVET

SKLEPI

Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki sprejemamo medije kot nekaj nujnega in vsakdanjega. Naj so sporočila pozitivna ali negativna – so sestavni del našega življenja. Mladi ugotavljamo, da mediji vse premalo prostora namenjajo otrokom in mladostnikom, njihovim problemom, uspehom,… Še posebaj nas motijo številne reklame, mnoge izmed njih imajo slabo sporočilno noto. Novinarjem zamerimo slabo in nepravilno rabo slovenskega jezika. Ker imajo mediji tudi izobraževalen pomen, bi morali imeti ostrejše kriterije glede rabe materinega jezika!!!