Dejavnosti v šolskem letu 2011/12

Namen projekta Povej! je opozarjati in nuditi modele reševanja medvrstniškega nasilja. Tudi v tem šolskem letu smo na naši šoli delovali v tem smislu Povej!, in sicer da smo ozaveščali o nasilju med otroki, otroke opremljali z znanji, kako se z nasiljem soočiti, kje in pri komu lahko poiščejo pomoč in kako aktivno sodelovati pri reševanju problema.

Teme, ki smo jih v tem šolskem letu v okviru projekta izpostavili, so bile: izberem nenasilje in sem svoboden, stereotipi in nestrpnost.

Posamezni učitelji so ozaveščali otroke v sklopu tematskih razrednih ur. Vodili so delavnice, ki so jih dobili ponujene za pomoč pri delu in večji učinkovitosti soočanja in reševanja nasilja med otroki.

Poleg tega smo izpeljali še naslednje dejavnosti:

  • delavnice Izberem nenasilje
  • izdelava družabnih iger na temo preprečevanja nasilja
  • delavnice Stereotipi
  • natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti
  • zaključna prireditev s podelitvijo nagrad avtorjem najboljših sloganov v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine

03. maja 2012 smo za učence šolske skupnosti pripravili delavnice na temo »Izberem nenasilje in sem svoboden«.

Ključni pojmi: konflikt, čustva, nasilje, zloraba, zanemarjanje, odgovornost, pomoč. Namen delavnice: pogovarjati se o problemu različnih vrst nasilja in razložiti pojme, otroke in mladostnike ozavestiti, da je kakršnokoli nasilje nesprejemljivo, razumevanje čustev (jeza, sovraštvo, strah, sram…), poiskati sprejemljive načine reševanja problemov posameznika oz. znati poiskati pozitivne izhode iz nasilnih situacij, spoznati institucije na katere se otrok lahko obrne po pomoč v krizni situaciji (ugotavljati kateri posamezniki ali organizacije lahko ponudijo čustveno, pravno ali drugo podporo).

V delavnici o preprečevanju nasiljasmo z učenci izpostavili naslednja vprašanja in pojme, ob katerih je tudi potekala diskusija: kaj je nasilje oz. definicija nasilja, ali opazijo nasilje okoli sebe in kako pogosto, izpostavili smo oblike vrstniškega nasilja, kje se nasilje dogaja, našteli in prepoznavali smo osnovna čustva, pomembnost doživljanja in izražanja čustev na konstruktiven način, čustva, ki so pri nasilju prisotna, tako pri izvajalcih nasilja in njihovih žrtvah, katere so ustrezne in katere so neustrezne čustvene reakcije, izpostavili smo čustvo jeze in ugotovili da je jeza koristno in potrebno čustvo. Pomembno je jezo prepoznati in ustrezno uporabiti. Učencem smo sporočili, da več takih izkušenj imamo, manjkrat bomo izbrali nekonstruktivno izražanje jeze.

povej01 povej02
povej03 povej04

Skupina učencev je bila na delavnicah zelo aktivna in jih je privedla h globljim pogovorom o problematiki z namenom razmišljanja oz. ozaveščanja o tem, da je nasilje nesprejemljivo in o tem, kako ustrezno reagirati v takih situacijah in kje lahko poiščejo pomoč.

Delavniške oblike socialnega učenja v okviru projekta Povej! smo nadgradili še z izdelavo družabnih iger na temo medvrstniških odnosov – Izberem nenasilje. Želeli smo, da bi predvsem mlajši učenci lahko spoznavali ustrezne oblike reševanja medvrstniških konfliktov še na drugačen, neformalen način. Poleg tega lahko izdelane igre uporabimo kot alternativni ukrep v uresničevanju vzgojnega načrta. Učenec, ki krši pravila na področju medsebojnih odnosov, lahko dobi alternativni ukrep, da igro predstavi drugim učencem in se nato z njimi tudi igra.

Družabne igre smo izdelovali v okviru delavnic na taboru za nadarjene učence v Elerjih.

Učenci, razdeljeni v skupine, so najprej izdelali idejne zamisli družabne igre. Pri tem so morali upoštevati značilnosti družabne igre. Pripraviti je bilo jasna in razumljiva pravila igranja, ter vključiti vsebine, ki so povezane s prepoznavanjem in ozaveščanjem nasilnih vedenj v medvrstniških odnosih in ustreznim odzivanjem nanje. Pred izdelavo iger, so le te predstavili ostalim skupinam. Pri tem so lahko postavljali dodatna vprašanja, kjer so bile še kakšne nejasnosti, z namenom dopolnitve in izboljšav. Vsaka skupina je nato igro izdelala tako, da jo lahko uporabimo za igranje.

Z izvedbo delavnic smo dobili 5 novih družabnih iger na temo medvrstniških odnosov, ki jih bomo v prihodnjem letu že lahko ustrezno uporabili.

povej05 povej06
povej07 povej08
povej09 povej10
povej11 povej12

Delavnice namenjene stereotipom in nestrpnosti, kjer so nastajali oz. se izoblikovali slogani, smo izvajali okviru Zveze prijateljev mladine, ki je razpisala natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti z imenom »100 ljudi – 100 čudi«, na temo medkulturni dialog. Svet Evrope definira »medkulturni dialog« kot »odprto, spoštljivo in enakopravno izmenjavo pogledov in mnenj med posamezniki oziroma skupinami različnih kulturnih ozadij, ki posledično prispeva h globljemu razumevanju različnih svetovnih nazorov, vrednot in razmišljanj«.

Z nenehnim in dinamičnim medkulturnim dialogom naj bi se omogočilo, da bi lahko različne kulture v našem medkulturnem svetu mirno in konstruktivno soobstajale, razvijale občutek skupnosti in pripadnosti ter gojile vzajemno spoštovanje in razumevanje drug do drugega.

povej13

Na delavnici smo bili zelo ustvarjalni in so nastali naslednji slogani:

  1. Resnica je moč spremembe.
  2. Diskriminacija je kralj družbe: ustavimo jo!
  3. Aktiven pomeni storiti; danes in jutri!
  4. Odprto je lahko zaprto.
  5. Rast diskriminacije je treba prekiniti, zato potrebujemo pogum.
  6. Čas in moč spremenita vse.
  7. OPRAVLJANJE – POPRAVLJANJE
  8. Danes bodi, jutri postani.
  9. Zaupaj sočloveku in ljudje bomo povezani.
  10. Da lahko prekineš nekaj, potrebuješ pogum.
  11. IZLOČANJE – ODLOČANJE
  12. PONIŽEVANJE, KMALU OBŽALOVANJE
  13. Podaj idejo in mogoče bo uslišana. Skupaj smo nepremagljivi.
  14. DOJEMI IN SPREJEMI. SPREJEMI IN DOJEMI. NE IZLOČAJ IN DOLOČAJ.
  15. Rumen, črn ali bel, vsak enake pravice ob rojstvu je imel.
  16. Kdor diskriminira, prijateljstvo ovira.Nagrada za najbolj konstruktiven slogan.
  17. Vsi različni, vsi enaki.
  18. Rasno razlikovanje ovira sanje, skupaj držimo in se veselimo.
  19. Uspeh je v raznolikosti.
  20. Z ljubeznijo spremeni prihodnost.
  21. Drugačnost – privlačnost
  22. Naj strpnost hodi vedno s teboj in za teboj. Bodi strpen, a bodi svoj!
  23. Enako politeizem kot ateizem.
  24. Rasizem, fašizem pustimo zdaj to, kar je pomembno je prijateljstvo.
  25. Drugačen nisi napačen.
  26. Tvoje življenje – tvoja izbira. Moje življenje – moja izbira.
  27. enakopraven.si
    enak-o-prav-en.si
  28. Bodi spoštljiv in boš spoštovan.
  29. Ne obsojaj, ampak sprejemaj!
  30. Drugačnost je privlačnost.
  31. Naj rasizem danes ne bo realizem, naj vera ne bo ovira.
  32. Predsodki so enaki, a vseeno različni.
  33. Zaradi stereotipov obstajajo izjeme. Ni pa potrebno imeti predsodka, da jih najdeš.
  34. Stereotip – dober ali slab – napačen je vsak.
  35. Človek mimo tebe hiti, drugačne barve je kot ti, malo čuden se ti zdi, a pomisliš, da je človek kot si ti.
  36. Zamisli se, če predsodek si ustvariš, kaj pa drugi, ki ga s tem užališ.
  37. Če sta dva lena, ni nujno, da tretjega doseže ista dilema.

povej14

30. maja je bila zaključna prireditev »Otroci in mladi ne priznavajo meja« v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. Prireditev se je dogajala na našem šolskem igrišču.

povej15 povej16

Pripravljen je bil pester kulturno-zabavni program, naša šola pa je pripravila delavnice slovenskih tradicionalnih obrti ter pisanje sloganov.

povej17 povej18
povej19 povej20
povej21 povej22
povej23 povej26
povej25 povej26

Naša šola je dobila nagrado za najbolj kreativen slogan, in ta je bil: »Kdor diskriminira, prijateljstvo ovira«.

Tako je minilo še eno šolsko leto, v katerem smo našo strokovnost posvečali preprečevanju nasilja in nestrpnosti in s tem prispevali ter ozaveščali konstruktivne medosebne odnose, vzajemno spoštovanje in razumevanje drug drugega.

Dejavnosti v šolskem letu 2010/11

V letošnjem šolskem letu 2010/11 je bila tema šolskega parlamenta »Vpliv medijev na otroke in mladostnike«. V projektu Povej! se je delovna skupina »Učenci« navezala k tej temi in vključila tudi medvrstniško nasilje, kar je rdeča nit tega projekta.

Izpeljali smo nekaj dejavnosti:

INTERNET – anketa za učence od 5. do 8. razreda:

Ugotovili smo, da uporaba interneta narašča s starostjo učencev, prav tako se s starostjo poveča čas, ki ga internetu namenijo učenci, v povprečju pa je to od ene do treh ur dnevno. V vseh razredih se je izkazalo, da starši zelo

različno vplivajo oz. ne vplivajo na to, koliko časa smejo otroci uporabljati internet. Internet je med prostočasnimi dejavnostmi že na drugem mestu, takoj po druženju s prijatelji, ne glede na starost učencev, sledijo mu hobiji in druženje z družinskimi člani. V petem razredu učenci največ posegajo po spletnih igrah, že od šestega razreda dalje pa visoko prednjači družabno omrežje Facebook, sledita mu Gmail in msn.

Za varno uporabo interneta učenci v nižjih razredih poskrbijo tako, da ga uporabljajo predvsem za šolo, ne sklepajo prijateljstev z neznanimi ljudmi, njihovo delo pa nadzorujejo tudi starši. V višjih razredih ne objavljajo svojih podatkov in slik, ne prijavljajo se na forume in so pozorni na viruse.

Učenci so prepričani, da spoznavanje prijateljev preko interneta ni varno, vzroki, ki jih navajajo pa so: kraje, grožnje, zloraba podatkov, virusi, izdajanje za drugo osebo ipd.

Prav tako se jim ne zdi varno kupovanje in nalaganje igric preko interneta, predvsem zaradi virusov, morebitnih kraj ali goljufij, pa tudi zato, ker je to v določenih primerih kaznivo.

Vsi učenci menijo, da bi bilo potrebno nekatere strani na internetu bolj zavarovati in nadzorovati, kar se nanaša predvsem na vsebino strani in starost uporabnikov. To bi storili z uvajanjem gesel, večjim nadzorom odraslih oseb, staršev in upravljavcev spletnih strani.

Učence smo povprašali, kaj zanje pomeni nasilje preko interneta. Odgovori so bili v vseh razredih podobni: grožnje, žaljivke, izsiljevanje, kraja identitete, zloraba, pornografija, nalaganje virusov, kraja. Vendar so konkretni primeri doživljanja nasilja med učenci zelo redki, predvsem gre za vdor v elektronsko pošto, spraševanje po osebnih podatkih ali nagovarjanje k objavi slik.

Kaj pa naši učenci sporočajo vsem uporabnikom interneta? Naj ne objavljajo svojih osebnih podatkov in fotografij, naj ne odpirajo vsiljive pošte, si ne dopisujejo z neznanci, uporabljajo protivirusni program, previdno naj izbirajo strani in ne delajo, česar ne znajo. In seveda, naj več časa preživijo v naravi, kot za računalnikom.

Glede na ugotovitve ankete o uporabi interneta, smo z učenci na razredni stopnji pripravili dan družabnih iger. Namen in sporočilnost dejavnosti sta bili, da smo učencem ponudili ideje za konstruktivno preživetje prostega časa in medsebojno druženje z družabnimi igrami.

Z učenci 8. in 9.razreda smo pripravili delavnico “Zaščita Facebook – profila”. Cilj oz. namen aktivnosti je bil: ozaveščanje nevarnosti Facebooka (FB), varna uporaba, zaščita profila, zaščita slik na profilu, definicija pojma »prijatelj« in »facebook prijatelj«, ustvariti mapo »nepravih prijateljev« in jim zakleniti dostop do določenih podatkov.

Facebook je iz več razlogov dobra aplikacija (najdeš izgubljene prijatelje, enostavno komuniciraš, izmenjuješ vsebine, navezuješ nova prijateljstva…). Venda pa je Facebook lahko tudi škodljiv in celo nevaren, npr.: nepoznavanje FB nastavitev, če ne znamo zaščititi zasebnih podatkov, zloraba podatkov, …

Učencem smo predstavili spletno stran www.safe.si, kjer je veliko koristnih nasvetov. Za učence je bila ta delavnica zanimiva in so povedali, da so dobili veliko novih informacij.

Medvrstniško nasilje smo tematizirali tudi skozi glasbo in časopis. Skupina učencev, ki smo jih izbrali na avdiciji, je posnela videospot na to temo. Besedilo pesmi je napisal učenec 9. razreda.

Učenci šolske skupnosti so sodelovali pri izdelavi priloge šolskega časopisa, na temo medvrstniško nasilje.

pdf_icon Medvrstniško nasilje – priloga šolskega časopisa

Pripravili in zapisali: Alenka Fajfar Gnezda in Simona Lesar

Dejavnosti v šolskem letu 2009/10

OŠ Bičevje ima pisano, različno paleto učencev, z različnimi življenjskimi situacijami in ozadji. Je šola z enajstimi nacionalnostmi. To je za šolo pozitivno, pestro, je pa čutiti včasih občutljivo dovzetnost za sprejemanje te različnosti. Učenci imajo težave s sprejemanjem drugih kultur in različnosti na sploh. Nacionalna različnost je pogosto tema sporov, žaljenja, nesprejemanja, izločanja in neodobravanja posameznika. Zato smo v mesecu marcu pripravili tematsko dejavnost, ki smo jo poimenovali »Jaz sem ok, ti si ok«. Izpostavili smo teme rasizem, drugačnost in izločanje. Učence smo pozvali k razmišljanju in ustvarjanju tako globalno – dogajanje po svetu, predvsem pa na nivoju naše šole in medsebojnih odnosov. Izkazalo se je, da je med učenci prisoten strah, nesprejemanje in izločanje drugačnosti, pa naj bodo to invalidne osebe, drugače spolno usmerjene osebe in pripadniki drugih nacionalnosti. Učenci so pri aktivnostih, delavnicah, kjer so izdelovali stripe, plakate in pisali življenjske zgodbe (ob fotografijah otrok iz različnih koščkov zemlje, invalidnih oseb in oseb, ki so kakorkoli posebne, drugačne) ozavestili in se soočili z dejstvi, da smo ljudje različni in smo ok kljub temu, da imamo različne življenjske situacije in osebnostne zgodbe.

image002 image004
image006

Učence informiramo in jim posredujemo različne članke na temo zdravih medosebnih odnosov na oglasni deski, ki smo jo poimenovali »Povej! zanimivost« in SOS-skrinjica. Tako na neprisiljen način učence motiviramo za tisto, kar je pravzaprav v življenju najpomembnejše in to so zdravi odnosi, čemur današnja šola namenja premalo pozornosti.

image008
image010 image012

V sklopu projekta Povej! in pedagoškega delovanja za dobre medosebne odnose smo v Elerjih organizirali dvodnevni tabor učenja socialnih veščin. Učenci, ki imajo težave s svojim vedenjem, reagirajo pogosto nasilno, imajo težave z izražanjem jeze ter reševanjem konfliktov. Socialno agresivni otroci in mladostniki delujejo pogosto močno in odločno, vendar so v svoji notranjosti pogosto nesigurni in odvisni od mnenj drugih.

image014 image016

Pozitivna samopodoba zmanjšuje nesigurnost, zmanjša strahove in tako nagnjenja k agresivnemu vedenju. Otrok z dobro samopodobo je sposoben prepoznati lastne in tuje meje in jih spoštovati, zna posredovati svoje potrebe in želje drugih.

Pozitivna samopodoba je pogoj za pozitivni razvoj naših sposobnosti, za vzpostavljanje pozitivnih socialnih odnosov in za lastno odgovorno ravnanje.

image018 image020

Ti posamezniki potrebujejo pomoč, možnost učenja in spoznavanja primernih načinov izražanja čustev.

Z dvodnevnim taborom smo uspeli v delavnicah z učenci izpostaviti, reflektirati veliko konkretnih konfliktnih situacij in se učiti ustreznejših načinov reševanja konfliktov.

image022 image024

V delavnicah smo se približali naslednjim ciljem:

  • sebe in druge bolje razumeti
  • prepoznati sprožilce agresivnih občutij
  • agresivna občutja zaznati in jih na ustrezen način izraziti
  • krepiti samopodobo
image026
image028 image030

Delo z otroki, ki imajo primanjkljaje na čustvenem in vedenjskem področju je nujno potrebno, kajti ravno oni mnogokrat s svojimi napačno naučenimi reakcijami, pripomorejo k neustreznim odnosom.

Vendar pa se zavedamo, da je potreba po delu v sklopu projekta Povej! nujno usmerjena na celotno šolo.

Nadaljnje izobraževanje, delovanje in razmišljanje kot nam ponuja projekt Povej! je za novo šolsko leto cilj, ki upamo, da ga bomo naprej uresničevali s čim več aktivnimi prispevki in temami, ki so za vzgojo in zdravo osebnostno rast naših učencev pomembni in nujno potrebni.

image032

Dejavnosti v šolskem letu 2008/09

V šolskem letu 2008/09 smo izvedli v mesecu aprilu »Dan prijaznih dejanj in besed«. Učenci so se v sklopu razrednih ur pogovarjali, pisali zgodbe, pesmi in misli na temo prijaznih dejanj in besed. Nato so izdelali plakate, ki smo jih razstavili po celi šoli. Na razgibanost dejavnosti so prispevala tudi pozitivna sporočila po šoli.

Namen tega dne in te aktivnosti je bil ozavestiti prijazne medsebojne odnose, pozivanje, da so dobri medosebni odnosi in kultura sporočanja pomembni za strpno in pozitivno sobivanje na šoli in izven nje.

Opažamo, da učenci med seboj pogosto ne komunicirajo vljudno, spoštljivo, da se pogosto ne pozdravljajo med seboj, se ne znajo zahvaliti ipd. Če bomo uspeli zvišati nivo boljše medsebojne komunikacije in ozavestiti medsebojno spoštovanje med učenci, bo reševanje konfliktov lažje, predvsem pa bo manj nestrpnosti in nespoštovanja tako med učenci samimi kot tudi v odnosu do odraslih oseb. Vzpostaviti dober medosebni odnos temelji na spoštljivosti do druge osebe in na dobri, prijazni in tudi kritični medsebojni komunikaciji. Pogosto se dogaja, da se učenci med seboj žalijo in imajo težave s konstruktivnim reševanjem konfliktov. Namen dejavnosti je bil zato usmerjen v pomembnost dobrega medsebojnega sporočanja in pomembnost dobrih dejanj.

Včasih se zdi, da dobra dejanja niso več samoumevna, prisotno je vse več tekmovalnosti, individualizma in malo socialnega angažmaja.

Dan prijaznih besed je uspel v smislu kreativnosti učencev in dodal en kamenček v mozaik dobrih medosebnih odnosov. Izkazala se je želja in potreba s strani učiteljev kot tudi posameznih učencev po ponovitvi tovrstne dejavnosti.